facebookrss

Praznik polente

Ozeljan je vas v spodnji Vipavski dolini, ki je zaradi svoje prijetne sončne lege bila že zelo zgodaj naseljena. Šempasko polje, katerega del je tudi Ozeljan, leži približno 65m nad morsko gladino, zato so temperature malo nižje kot v nižinah ob Tržaškem zalivu, vendar so vplivi morja zelo očitni. Ugodne klimatske razmere skozi večino leta ter zelo rodovitna zemlja sta omogočila močan razvoj poljedelstva in  kmetijstva. V preteklosti so ljudje gojili različne kulture med katerimi sta izstopali koruza in pšenica.  

Skozi vas že od nekdaj teče potok Ozeljanšček, ki izvira v Šmihelu in se izliva v Lijak. Ima strm padec, zato je bilo na njem možno zgraditi mline. Skozi zgodovino naj bi v različnih obdobjih na tem potoku stalo kar sedem mlinov. Do današnjih dni sta se ohranila dva; delno ohranjen se nahaja  v Šmihelu, (Leskovec - Liskuca), skoraj v celoti ohranjenega pa je mogoče najti v središču Ozeljana (Ozeljan 51).  Slednji je bil znan daleč na okrog in ljudje so sem vozili žito in koruzo na kolesih, vozičkih, vozovih s konjsko in volovsko vprego. Včasih je bilo mletja toliko, da ljudje niso prišli na vrsto v celem dnevu. Takrat so koruzo in žito pustili v mlinu in so naslednji dan prišli po moko. Tisti pa, ki so prišli od daleč pa so prespali na seniku pri ljudeh v bližini mlina. Mogoče je prav to dejstvo pripeljalo do uporabe pregovora; kdor prvi pride prvi melje.

Skupek vseh teh dejavnikov je omogočil zelo močan razvoj mlinarstva in posledično je ena od glavnih jedi skozi zgodovino postala polenta iz koruznega zdroba. Nekoč je polenta poleg krompirja predstavljala osnovni vir preživetja. V tistih hudih časih so si samo bolje stoječi vaščani lahko privoščili obilnejše obede in zabeljena polenta s klobaso ali pršutom je bila bolj izjema kot pa pravilo. Tisti, ki si takega obeda niso morali privoščit so polento jedli brez prilog oz. s kislim mlekom. Vsa zgoraj omenjena zgodovinska dejstva so skozi čas omogočila trdno vez med Wozlenci (Ozeljanci) in polento. Mogoče je bil tudi to razlog, da se je leta 1991 takratna mladina odločila za organizacijo prvega Praznika Polente. Združena pod imenom kulturno društvo Lipa so v grajskem vrtu v Ozeljanu organizirali praznik, kateri je dajal večji poudarek na kmečke igre in ne toliko na kulinariko. Kmečke igre so bile takrat namenjene samo domačim ekipam, ki so se merile v sestavljanju starega voza, luščenju koruze, lovljenju čebule v vodnem vedru ter dirkanju s samokolnicami (krjulami).  Navkljub zelo odmevnemu dogodku se praznik v naslednjem letu ni več ponovil. Na ponovno oživitev je bilo potrebno čakati celih 10 let. Leto 2001 se je na srečo vseh ljubiteljev tega praznika zapisalo v zgodovino kraja kot leto ponovne obuditve. Organizacijo je v naslednjih letih prevzela KS Ozeljan v sodelovanju z društvom 4X4 Lijak. Naslednja tri leta so postregla z rahlo spremenjenim praznikom, ki je že ponujal nekaj manj prostora kmečkim igram in ga le tega namenjal kulinariki. Kmečke igre so v tistih letih postregle z vrsto sprememb, najpomembnejša pa je bila zagotovo sodelovanje društev in krajevnih skupnosti iz okoliških vasi. Prav ta sprememba se bo skozi naslednja leta izkazala za odlično izbiro saj bo postala temelj sodelovanje med Šmihelom, Ozeljanom, Šempasom, Osekom in Vitovljami. Iz teh trdnih vezi so kasneje zrasla zelo uspešna projekta; Projekt Od Lijaka do Sekulaka, ter projekt Energija okusov.

Aprila 2004 je nastopilo eno od prelomnih let v Ozeljanu. Člani različnih organizacij so sledili tedanjim trendom v Sloveniji in tako ustanovili turistično društvo znano pod imenom TD Ozeljan-Šmihel. Julija istega leta je nastopil prvi praznik, ki ga je v celoti izpeljalo TD. Naslednje dve leti je praznik še vedno uporabljal koncept nedeljske zabave s kmečkimi igrami in ponujanju polente s tremi prilogami (pršut, golaž in kislo mleko). Leta 2006 so se v društvu odločili za razširitev praznika tudi na sobotni del. Od takrat je sobota namenjena kulturnim prireditvam; gledališču in glasbi. Nedeljski del je v zadnjih letih opustil prvotna načela in tako je tekmovanje v kuhanju polente popolnoma nadomestilo kmečke igra. Praznik polente z leta v leto privablja večje množice obiskovalcev v čudovit grajski vrt v samo zeleno srce Ozeljana. Leto 2011 pa ponuja novo prelomnico in dokazuje kako dobro in uspešno je sodelovanje med Turistično zvezo - TIC Nova Gorica in TD - Ozeljan. Poletna polenta, ki postaja uvod v praznik Polente se je pokazala kot odlična razširitev praznika. V začetku tretjega julijskega tedna se pri cerkvici Svetega Mihaela v Šmihelu spaja polento z različnimi nadevi, z vinom priznanih vinarjev, na voljo so ročno izdelani spominki ter filmsko, glasbeno in kulturno dogajanje.

 V dogovoru z ostalimi turističnimi društvi se praznik organizira v tretjem tednu v mesecu juliju in tako se enkrat letno Ozeljan obarva v barvo rumeno zlate barve, barvo polente iz koruznega zdroba. Včasih, ko hrane v Ozeljanu ni bilo na pretek so domačini govorili o polenti z veliko mero spoštovanja saj so jo imenovali; zlata polenta. Danes lahko TD Ozeljan-Šmihel vsakemu obiskovalec ponudi kulturno kulinarični vikend med prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi. Obiskovalcu se grajski vrt ponudi v vsej svoji lepoti in kdo si ne želi v vročem julijskem popoldnevu poiskat nekaj sence pod starimi lipami in kakiji. Kultura in kulinarika se v Ozeljanu lepo prepletata in tako obiskovalci nikoli ne odidejo domov lačni, saj se naužijejo hrane za dušo in telo. V društvu se zavedajo, da so kultura, kulturna dediščina ter druženje glavni dejavniki, ki posamezniku ponudijo vse možnosti za nepozaben dan. Ko polenta zadiši, se Ozeljan prebudi in obiskovalec lahko okusi polento s pršutom, z golažem, polenovko, domačo klobaso, grahom, kislim mlekom, ter krompirjevo polento s pršutom, ki velja za zelo okusno in predvsem nevsakdanjo jed. Obiskovalec lahko kupi domač koruzni zdrob, prav takega kot ga uporabljajo ekipe iz  Vitovelj, Oseka, Šempasa, Lok in Ozeljana, ki se z leta v leto merijo v tekmovanju v kuhanju polente z različnimi prilogami. Obiskovalec lahko vidi (na koncu pa tudi okusi) kako se kuha prava domača polenta v bakrenem kotlu in na pravem ognju. Strokovna žirija na koncu okusi in pregleda vse polente in določi zmagovalca. Tistim, ki  izzivanje sreče ni tuje pa le to lahko poskusijo na srečelovu ter v igri Sreča v polenti. Pri tej igri se najprej skuha veliko polento, katero se razreže na majhne koščke in tako obiskovalec lahko zakupi svoj del polente. V kolikor se v tem delu skriva majhen ključ, se zmagovalca nagradi z bogato nagrado.  Streljanje s fračo in ogled pravega vaškega mlina sta še dva dejavnika, ki obogatita praznično vzdušje v Ozeljanu. Ko v poletnih mesecih pade mrak in po potočni strugi potegne rahel vetrič, ki prinese naravno svežino v grajski vrt, takrat se živa glasba popolnoma razigra, plesišče se zapolni in tako se večer prevesi v še eno popolno poletno in »polentno« noč.  

Praznik polente se je izvajal v letih 2010 in 2011 v sodelovanju s Turistično zvezo TIC Nova Gorica. Potekal je v okviru projekta Energija okusov in je bil sofinanciran iz sredstev ukrepov LEADER.

 

nazaj na seznam